… nismo izvedli Jesenskega dogodka za otroke, kljub temu, da so me zanj prosili.
Čas jesenskih počitnic sem namenila vožnji. Tako rada se vozim. Prepoznala sem, da sem prav ta avto kupila v vibraciji, da raziščem Balkan. Še bom šla, itak.
To je bil prvi oddih, ki ni bil v polnosti planiran. In veš kaj? Skreiral se je super. Kraji za katere sem mislila, da me bodo navdušili, me niso in tisti kjer sem planirala, da le prenočim so me.
Ne le, da sem uživala v vožnji in razgledih. Uživala sem tudi v kreiranju story-jev. Morda jih nisi videl, ker je bil doseg res slab. Zato pa, če želiš, začuti spodnji video – prvi del poti. S snemanjem »drobtinic« sem se ustavila in začutila vrednost časa, ročnega dela, raznolike ponudbe.
Tako močno hvaležnost sem čutila do ljudi, ki so delali ceste in predore. Razmišljala sem: »Kako so se morali mučiti, jaz se pa samo usedem v avto in odpeljem po čudovitih poteh s čarobnimi razgledi.« Pazi … Usedem se v avto, ki ima mehke, udobne sedeže. Avto, ki me greje, ko je mrzlo in hladi, ko je vroče. Prepoznaš? Ni samoumevno. Nekdo se je mučil, da lahko jaz-ti-mi danes izkušamo to veličino.
Tako na kratko … Kmalu prejmeš še kanaliziran povzetek sporočila, ki so ga za mojo pot predali vodniki. Spremljaj, morda bo tudi tebi zapisano všeč.
PS: Dogodki za otroke še vedno bodo. Obvestim.
Imej se lepo.
Anja