Koliko priložnosti si že v življenju izpustil, ker nisi »želel« iti nekam – sam?
Pred 15. leti sem imela »poln kufer« vsega in šla prvič sama na potovanje. Ta korak je bil moje največje darilo sebi. Od takrat izbiram poti zase zelo lahkotno in grem sama popolnoma neobremenjeno kamorkoli si zaželim. (Vmes seveda gradim tudi druge izkušnje, a tema vsebine je »iti sam«.)
Potovati sam je luksuz. Greš kamor želiš, nisi pod »pritiskom« …
Kot pa verjetno veš ni umetnost najti notranji mir in zadovoljstvo v samoti, (Čeprav je tudi samota za koga stresna.) temveč takrat, ko znaš notranji mir začutiti v vsem kaosu, ki te obdaja.
Vedela sem kaj želim, ampak … Misel na to, da bi šla sama v gnečo ljudi, kjer vsi na polno uživajo mi je bila groooozna.
Nekaj mi je reklo – pojdi. Pa sem šla – lansko poletje prvič sama na koncert.
Če redno spremljaš ta profil, potem verjetno veš, da sem v enem letu nadoknadila že vse za nazaj, kajne? Hihi.
Poglej, preveč pogosto se znajdemo v situacijah, ko bi nekaj radi naredili, doživeli, a ne upamo iz raznolikih vzrokov.
Ko govorim z ženskami mi rečejo: »Kako upaš? Te ni strah? Ko bi še jaz bila tako pogumna.« ipd.
Predstavila ti bom tri primere s kanalizirano razlago, morda se v katerem najdeš in te bo podprl za naprej.
- O, kako si želim iti »tja«. Zakaj pa ne greš? On »nima časa«, ona tudi ne, … Pojdi pa sam! Ah, to pa res ne. In v trenutku najdeš 1000+ »izgovorov«.
Pazi zdaj – to niso izgovori, temveč tvoja prepričanja. Želiš, a ne udejanjiš, ker ti je nerodno, te je strah, nikogar ne poznaš, … Pametno izbiraj svoje misli, sam jih ustvarjaš!
- Želiš iti »tja« in po dolgem prigovarjanju končno nekoga najdeš, da gre s tabo. V trenutku postaneš srečen, da imaš družbo, potem pa gledaš namrščen obraz in poslušaš »to me boli, greva zdaj, brez veze je« … Želja se ti je dejansko uresničila. Če ti ni všeč kar si izbral, v prihodnje izbiraj čim bolj natančno. Npr.: »Tja« želim iti v družbi, ki zase izbira izkušati kot jaz in nam bo dano v najvišje dobro vseh.
- Želim iti »tja«. Akcija! Se odločiš, greš, doživljaš, sprejemaš vse »dobro in slabo«, kar pride na pot, se učiš, se spoznavaš … Potem pa ugotoviš za kaj vse si bil »prikrajšan« in to le zaradi svojih omejujočih prepričanj.
Veš, v resnici nisi bil prikrajšan. Šel si po svoji poti in samo Hvala si reci, ker si do tega spoznanja prišel zdaj – ob ravno pravem času zase. Zagotovo ni prepozno. Tvoja premica življenja gre svojo pot. Nihče ne hodi po isti. Razumi. Spoštuj. Le en korak v drugo smer lastnih prepričanj je treba narediti.
Nikoli ne veš, česa ne veš.
Pojdi in doživljaj. Zase. Sebe. Za še več – tebe!
Zaživi polno!
Anja