Samo eno sporočilo sem prejela v obliki: »Ti pa tvoj Grašo.«
Vsa ostala so: »Ej, Anja si vidla … tam je, greš?«
Veš, njihov uspeh je moja transformacija. Vzamem kar potrebujem – za posel. To te je zagotovo presenetilo, a?
Njegov glas mi je božanski in melodije njegovih pesmi me odnesejo visoko, višje, najvišje.
Besedila mnogokrat kar preslišim, jih prepevam le površinsko. Ta zadnja »Šta bi ja bez tebe« je zame popolna za razumevanje bistva Življenja, če jo preoblikujem v »Šta bi ja bez Sebe«.
No, takole miselno zaidem, ko se poglabljam v besedila in takrat ne doživljam več takšnih božanskih občutkov kot jih, če dajem fokus na vse ostalo.
Ti povem kaj se zgodi, ko se udeležim koncerta?
Vsakič znova si rečem:
- »Želim si, da se ob meni in pri vseh učiteljih v ČGK-ju učenci tako počutijo, kot se jaz počutim pred, na in po njihovem koncertu.«
- »Želim si imeti ob sebi tako povezano, pripadno, lahkotno, delovno, izobraženo, srčno ekipo.«
- »Vsakič, ko stopim skozi vrata učilnice vklopim energijo in strast do dela, kot jo vidim pri enem izmed instrumentalistov.«
- »Tako je lepa. Nežna, sproščena in samozavestna. Več bi je rada slišala.«
Potem pa poskusim čim več opaženega prepoznati v svojem življenju, koncert pa jemljem kot poslovno izobraževanje.
Moje manifestacije se realizirajo. Seveda za moj um veliko prepočasi (jaz bi vse že vsaj včeraj, če ne že pred tremi meseci) pa vendar so vse tako kristalno božansko vodene.
Kako hvaležna sem za vsako spremembo, še posebej v tem obdobju, ko se je vse odvilo lahkotno, nič planirano, a povezano v obliki o kakršni sem vedno sanjala.
Če bi lahko, bi bila veliko bolj konkretna, a vsekakor mislim, da vsaj čutite, če že v polnosti ne morete razumeti.
Za konec vam sporočam, da se ČGK-ju kmalu pridruži učiteljica Maja. Vse zgoraj napisano mi je pripeljalo prav njo, ob pravem času. Po osmih letih naju je vesolje spet povezalo. Hvaležna. Tako močno, hvaležna.
Pozdravček,
Anja.